V nedeljo, 7.7. smo se odpravili v Robanov kot. Že prvo popoldne je po nekaj kapljah dežja zapihalo nekaj krepkih sunkov vetra, ki so v parih minutah izruvali, delno zvrnili in raztrgali večino naših bivališč, šotorov. Sledil je krepak naliv. K sreči sta glavna, velika šotora (kuhinja in jedilnica) ostala nepoškodovana, da so se premočeni otroci lahko zatekli vanj. Zato smo tisti dan ter dan za tem, prenočili v OŠ Luče.
Zvecer smo si ogledali film z naslovom Kung fu Panda in trdno zaspali.
V ponedeljek zjutraj smo najprej telovadili in tako dobili zagon za nov dan. Sprehodili smo se ob reki Savinji in si ogledali Luče. Kasneje smo se odpravili nazaj v tabor ter pregledali in sušili naše predmete. Po kosilu smo imeli različne delavnice: prva pomoč, priprava na turo, iskanje žolne, učenje hoje s samovarovalnim kompletom in učenje vozljev.
V torek smo imeli pohod. 1.in 2. skupina sta se odpravili do Knezove planine, 3. skupina pa na Strelovec.
Po turi je sledil zasluzen pocitek, potem pa tekmovanje Kdo ima najbolj atraktivno frizuro v taboru. V frizerskem koticku so nastale travnato/rožnate frizure. Potem pa smo se odpravili po drva in jih pripravili za taborni ogenj. Ob ognju smo imeli druzabni vecer, pri katerem se je vsak šotor predstavil s svojim imenom.
Sreda je bila pravšnji dan za plezanje.
Nadeli smo si samovarovalne komplete ter plezalne pasove in poskusili nekaj novega. Po kosilu smo si privoščili sladoled in se sprehodili do reke, kjer smo si namakali noge.
V četrtek je 1. skupina odšla na Robanovo planino, 2. na Olševo (Govca), 3. pa je osvojila Malo Ojstrico.
Po prihodu v taboru smo komaj čakali na kosilo in počitek.
Pripravljali smo se na najbolj pester šov Robanov Kot ima talent, kjer so udeleženci pokazali kako talentirani so. Nastopili so odlični talenti v petju, plesanju, akrobacijah, igranju skečev, sestavljanju rubikove kocke.
V petek je potekala orientacija. Z zemljevidom v roki so poiskali vse točke in prišli uspešno na cilj.
Popoldne smo si ogledali planšarski muzej v Solčavi, nato pa smo čas preživeli ob reki Savinji. Najpogumnejši pa so se upali tudi zaplavati.
V soboto smo odšli na zadnjo turo. 3. skupina skupina na Olševo (Govca), 2. skupina na Okrešelj ter najmljaši do slapa Rinka. Po kosilu pa so si ogledali tudi pravljični gozd v Logarski dolini. Ker pa se je v taboru tudi letos pletlo veliko ljubezni, smo imeli kar 8 porok. Očitno gorski zrak dobro dene na srce.😉
Zvečer smo imeli krste za nove udeležence. Igrali smo se tudi tombolo, in napisali še zadnja pisma. Ta dan je imel gorski poštar največ dela.
V nedeljo je potekalo pospravljanje šotorov in okolice tabora. Po kosilu smo se odpravili domov. Na taboru smo spoznali veliko novih prijateljev in se naučili marsikaj novega. Že zdaj komaj čakam, kaj nam bo prineslo taborjenje v prihodnjem letu.
Lep planinski pozdrav!
Janina Ogrin
Darinka Aug 08 , 2019 at 12:41 /
Pozdrav.
Že med samim taborom sem si obljubila, da bom pohvalila vse udeležence!
Že dolgo ni bilo tako pridnih in hvaležnih otrok in najstnikov! Starši, hvala, da ste nam jih zaupali. Take otroke bi in bomo še kam peljali!
Utemeljitev:
Nobenega “zmrdovanja”, nobene nečimernosti, grdih besed, ni jih bilo treba opozarjati na dolžnosti, veliko so se igrali in sami zapletli v igro, veseli so bili vsake ga metulja, polža, nenavadnega oblaka, potrpeli so, če se je pot malo vlekla. Videti je bilo, da jih je Robanov kot in Logarska dolina, kolikor smo jo prečesali, vključno z vsemi brzicami in slapove, očarala. Imeli so odličen, zdrav apetit in so znali ceniti kuharske mojstovine, ki so nastajale v naši “poljski kuhinji”. Pripravili so tudi bogate večerne predstave, da bi jih bilo vredno posneti za javnost. Seveda to ni nastajalo samo od sebe. Imeli smo dobro kombinacijo mladostne svežine in vedrine in izkušenega in še vedno po srcu mladega kadra. Pohvalila nas je celo ravnateljica OŠ Luče, kjer smo po hudi nevihti dve noči vedrili. Takole je odgovorila na našo zahvalo :
“Pozdravljeni,
hvala za vaše sporočilo, bom posredovala tudi naprej. Vaši mladi planinci in njihovi vodniki so bili zelo prijazni in mirni, tako da ni bilo nobenih težav. Tudi sama sem včasih taborila z mladimi planinci in doživela različne nepredvidljive situacije, kaj takega, kar se je zgodilo vašim, pa na srečo ne. Pohvalila bi vaše vodnike, ker so svoje delo opravljali zelo vestno in odgovorno.Še naprej vam želim uspešno delo in vas lepo pozdravljam, Andreja Urh”
Na koncu: hvala vsem, bilo je vredno vsega nevidnega truda prostovoljcev!
Darinka Dekleva