V nedeljo 13. decembra je v Vipavi potekala druga tekma v primorski orientacijski ligi. Seveda ni minila brez naše udeležbe. Tokrat smo bili le ekipa v D kategoriji, ki smo jo sestavljali trije Andreji in Špela.

 

V uvodnem preiskusu znanja iz planinske šole smo se odlično odrezali, saj smo poznali pravilen odgovor na praktično vsa vprašanja. Težave sta nam povzročali le dve vprašanji s področja zgodovine planinstva. Na progi smo brez hitenja, pa tudi brez zavijanja z idealne smeri, po vrsti pobirali kontrolne točke. Do KT3 smo morali prečiti potok, za kar smo se poslužili podrlega drevja, ki je ležalo v vodi. S poznavanjem gorstev na točki nismo imeli problemov. Pot smo nadaljevali navzgor. Ko smo prišli na mesto, kjer je bila vrisana KT4, smo presenečeni odkrili, da je točka narobe vrisana, saj je kontolna prizma visela na sosednji čistini. To nam je vzelo nekaj dragocenega časa in dobre volje. Smo pa po koncu tekme dobili zadoščenje, ko so organizatorji pritrdili naši trditvi, da je bila točka narobe vrisana. Do dejanske KT4 smo nato prečili med grmovjem, kjer je lokalna lovska družina izvajala pogon divjadi. Hoja med lovskimi puškami ni bila prijetna, saj nikoli ne veš, kdaj te zamenjajo za žival. Kot nam je povedal lovec, s katerim smo se srečali: »Tu ne vidiš, kaj je, ku strelaš.« Od KT4 je šlo vse spet brez problemov. KT6 smo sicer taktično izpustili, drugače pa smo pobrali vse točke ter po približno štirih urah prišli na cilj.

 

Po prihodu v cilj smo se okrepčali z joto, ki počasi postaja zaščitni znak primorske orientacijske lige. Sledilo je druženje v pričakovanju razglasitve rezultatov. Ko so organizatorji sešteli in odšteli vse točke, smo izvedeli, da smo tokrat zasedli 5. mesto. Zima prinaša premor v orientacijskem tekmovanju, naslednja tekma pa bo 2. aprila v organizaciji PD Sežana. Upam, da bomo takrat spet zastopani z dvema, mogoče celo s tremi ekipami.

 

Andrej Barovič