Dragi udeleženci, vodstvo tabora in dragi starši.

Po tednu dni se spomini na intenzivno preživet tabor poležejo. V srcu ostane ugoden

občutek, da je bilo vse v redu, v možganih se občasno še prižigajo »diapozitivi« pogledov na

prelepe okoliške gore, ostane kaka smešna prigoda in enostavno čutiš, da bi kaj takega rad še

doživel, se vrnil.

Veselili smo se napovedi, da bomo planinski tabor spet postavili na Jezerskem. Povedali so

nam, da bo tabor v bližini stare Šenkove kmetije. Da bomo tabrni prostor delili z mladimi

račkami, kokošmi in njihovim petelinjim šefom, pa si nismo mislili. Vse je imel pod kontrolo

pes Arči, dobrodušen mešanec, težak cca. 70kg, ki je za teden dni postal skoraj član našega

tabora. Lovljenje, klicanje ter božanje omenjenih živali je bila za mnoge otroke pomembna

aktivnost.

Šenkova domačija je stara približno 500 let, http://www.senkovadomacija.si/. Domačija,

glavna hiša in pet pomožnih objektov, leži nekoliko dvignjena nad jezersko dolinico. Omenjne

domače živali, ki so se prosto sprehajale in pasle v bližini, so me ponesle v moje najzgodnejše

otroštvo, stavbe pa so pričale o bogati zgodovini in so izgledale kot iz filmov, ki prikazujejo

življenje v srednjem veku. Sodobni gospodarji so poleg starih objektov nevpadljivo postavili

svoj novi dom. Letos so odprli zanimiv kamp z zanimivo ponudbo. Nam so poleg prostora in

sanitarnega bloka (v nekdanjem volovjeku=bivši hlev za vole) nudili sveža domača jajca, k

sosedovim pa smo hodili po kanglo mleka. Šenkovi ponujajo tudi spanje na seniku.

Sedaj par stavkov o našem taboru. Kar se tiče programa smo opravili skoraj vse, kar smo

načrtovali, le vremenu smo se morali prilagajati. Kot kaže, bodo obvezna taborna oprema

postali gumijasti škornji, saj nam muhasto julijsko vreme redno streže z dežjem, ki mu sledi

blato in mokra in blatna obutev. Kljub vsemu smo se najmlajši povzpeli na Češko kočo,

http://www.jezersko.info/ceska-koca.html, ki se je sončila v prelepem vremenu in nudila

jasen pogled na naročje gora in po celi jezerski dolini. Naslednji dan smo se sprehodili do

slapa Čedca, http://www.jezersko.info/slap-cedca.html. Obmetavanje s snegom je dalo

svežino in razvedrilo vsem našim pohodnikom. Stikali smo še za jagodami in borovnicami.

En dan smo preživeli na Virnikovi planini, http://www.grzs.si/novice.php?pid=30, kjer

je učni center Gorske reševalne zveze Slovenije. Na njihovem poligonu smo izvedli

plezalni vtrec. Starejši so izkusili še strmine Ledinskega vrha, http://www.hribi.net/izlet/

ravenska_kocna_ledinski_vrh_slovenska_pot/3/336/564,

najbolj spretni in najstarejši, B skupina, pa so se kalili na dvodnevnem pohodu med

katerim so prehodili doberšen del Kamniško-savinjskih alp. Muhasto in deževno vreme

smo izkoristili za ogled Šenkove stare hiše, videli njen značilen (ogromen) velb v veži in

črno kuhinjo, en popoldan smo pri njih česali volno in se poskusili v predenju. Obiskali

smo še sosedov etnološki muzej na Jenkovi domačiji, http://www.jezersko.info/jenkova-
kasarna.html. T.i. »Jenkova kasarna« je muzej s starimi kmečkimi in obrtniškimi predmeti,

ki so jih domačini ohranili. Izvedeli smo zgodbe o furmanih, ki so kraju v prejšnjih

stoletjih nudili lep zaslužek. In s kakšno ljubeznijo in ponosom je gospa pripovedovala o

zgodbah iz življenja njenega dedka oz babice. Obiskali in poskusili smo tudi Jezersko slatino,

ki jo mimoidoči lahko natočijo kar ob poti http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/

jezerska-slatina-za-zejo-srce-ozilje. V ponedeljek popoldne smo pohiteli k jezeru, a so se

za kopanje odločili le nabolj vzdržljivi. Tudi letos smo se kulturno udejstvovali in ustvarjali:

risali, pisali, pesnili, lepili, barvali, spletali , prepevali in se zelo veliko igrali.

Večere smo lepšali z živahnimi družabnimi igrami in petjem ob tabornem ognju, vse do trde

teme.

Naj zaključim, da se že veselim naslednjega tabora, julija 2015.

Darinka Dekleva