Novoletni prazniki so mimo, lučke so se ugasnile, mize izpraznile in vprašanje je, kaj zdaj. V PD Snežnik Ilirska Bistrica poznamo odgovor. Pri vikend v letu je sedaj že tradicionalno rezerviran za mladinsko zimovanje.

Prvi dve leti smo se zadrževali na območju domačega Snežnika, lani pa smo v lovu na sneg odšli na Komno. Letos nas je pot zanesla v Karavanke, v zavetje Valvasorjevega doma pod Stolom. Ker pa je letošnja zima blago rečena precej mila, smo namesto obilice snega našli zeleno okolico. Pa nič zato.

Med 3. in 5. januarjem smo skupina otrok ter trije vodniki uspešno izpeljali zimovanje. Izvedli smo dva krajša pohoda, enega podnevi enega ponoči. Naučili smo se ustavljati s cepinom, pravilno namestiti dereze ter iskati zasutega z lavinsko žolno. Seznanili smo se tudi z uporabo ostale potrebne opreme za varno gibanje v gorah pozimi. Poleg teh praktičnih zadev smo glede na deževno vreme nekaj časa posvetili tudi teoretičnim predavanjem o snežnih plazovih, ozeblinah in omrzlinah ter orientaciji. Glede na to, da je bilo vreme bolj kislo, je kuharica z obilnimi in okusnimi obroki skrbela za vzdrževanje dobrega počutja. Pa tudi udeleženci zimovanja so dokazali, da znajo vodnikom prirediti zabaven družabni večer.

Na koncu lahko rečemo, da smo kljub večinoma deževnemu vremenu in le občasnim zaplatam snega preživeli lep in poučen vikend. Pri zunanjih dejavnostih kakršno je planinstvo, se je potrebno prilagajati vremenski situaciji. Nam je to tokrat dobro uspelo in lahko smo izpeljali, kar smo si zamislili. Udeleženci zimovanja so se domov vsekakor vrnili zadovoljni.

Andrej Barovič

Sledi še prispevek udeležencev.

V petek 3.1.2014, smo se mladi planinci živahno in s polno energije odpravili spoznavati gore, ki so pozimi polne presenečenj. Ob 17.00 smo štartali proti Valvazorjevemu domu pod Stolom. Vsi natovorjeni z opremo smo komaj čakali naš cilj. Vendar pa so nas na koncu poti, vodniki malo namenoma speljali s poti. Bila je noč in vsi smo bili malo zmedeni, poleg tega pa še nikjer ni bilo nobene markacije. Sami smo morali poiskati pot do koče. Po zasluženem iskanju smo pripešačili do koče. Utrujeni smo odložili svoje nahrbtnike v sobe ter pojedli večerjo. S polnimi trebuhi smo šli na kratek 1-urni sprehod do doline Kotel. Malo smo se poigrali z orientiranjem karte in si ogledali tudi zvezdnato nebo. V koči smo zatem še malo kartali, potem pa skočili v postelje in sladko zaspali.

Drugi dan smo že kar zgodaj v stali in sicer 6.30. Pozajtrkovali smo izjemno dobra pečena jajčka, marmelado in popili čaj. Saj veste kako je če si v gorah. Vsak dan se nekam hodi, zato smo se tudi ta dan odpravili proti planini Stamare in se tam s cepini spuščali po snegu. Bilo je zares najboljše!! Ko enkrat znaš, ne moreš nehati. Ampak naše veselo navdušenje je pokvaril dež in morali smo se vrniti nazaj. Bili smo premočeni pa tudi zeblo nas je, vendar so v koči dobro poskrbeli za nas. Oblačila so se sušila, medtem ko smo poslušali poučna predavanja orientacije. Nato pa je prišel čas za kosilo, bilo je odlično! Bolje v koči še nismo jedli :P Ta dan smo se res veliko naučili. Tudi o nevarnostih v gorah smo marsikaj izvedeli ter o uporabi plazne žolne, sonde in lopate. Nikakor se brez tega pozimi ne odpravite v gore! Po večerji smo se imeli res lepo. Veliko družabnosti in smeha je vsem dobro delo. Praznovali smo tudi rojstni dan Andreja Grlice. Še enkrat vse najboljše ☺

Zadnji dan je potekal z večjo količino spanja kot prejšnji. Vstali smo približno okoli 8.45 si privoščili še zajtrk, potem pa smo spakirali svoje stvari za odhod. Ta dan je zelo deževalo. Bili smo zunaj in na sebi smo imeli dereze. Počutili smo se tako varni, saj je vsak od nas vedel da ne more nikamor zdrsniti in se poškodovati. Zato smo morali tudi pravilno hoditi.

Po igranju z derezami smo se odpravili v dolino. Na poti smo bili vsi dobre volje, hkrati pa tudi žalostni, saj je naših dogodivščin konec. A vseeno smo si zadali cilj, da pridemo tudi naslednje leto. ☺

Udeleženci