Nepričakovano sem se udeležila čudovitega planinskega vikenda. 17. in 18 septembra 2016, smo preživeli v Posavju. Bili smo lepa skupina šestintridesetih planincev slovenskega kulturnega društva iz Reke, ki so člani našega PD Snežnik. Že med potjo smo občudovali lepo urejeno Slovenijo in sonce, ki je bilo ta vikend za večino Slovencev neizpolnjena želja. Za nas ga je bilo dovolj.

Še več pa je bilo dobre bolje in lepot, ki so nam jih nudili posavski griči z Lisco, ki je tam naokoli najvišji vrh.

Ob tej priložnosti se zahvaljujem Mirjani, ki je izlet organizirala, vodila in izpeljala tako, kot si lahko samo želi predsednik planinskega društva!

Po uvodni hoji navkreber, mimo čudovite vasice Razbor, smo gostovali pri Daniju, domačinu, ki nas je povabil na njegovo domačijo. Postregel nas je z nepozabno ocvirkovo pogačo, ki jo je spekla je Danijeva žena. Tako smo imeli dovolj energije, da smo prilezli na Lisco. Dolga je ta pot. Trije naši so se še podali na ferato, čez Cerje. Ocenili so jo z: dobro.

V Tončkovem domu na Lisci smo izbirali med 20 vrstami palačink. Niso lohke:) Sledil je ogled gradu v Sevnici. Lepo so ga uredili, in kot kaže se na njem dogaja živahno delovanje. Zelo so nanj ponosni, ker je vsem dostopen.

Z avtobusom smo šli do Brestanice v hostel olimpijca Primoža Kozmusa. Z ženo sta nas sprejela sta nas gostoljubno in nam nudila prijetno prenočišče. Po namestitvi je večina šla na degustacijo vina in čokolade v vinsko klet Kunej. Zanimiva kombinacija.

Drugi dan pa smo hodili “gori in doli, spet gori in doli”, kot je napovedala vodnica Mirjana. Slapovi Bojanca, Pekel in Ubijavnik so bili vredni našega truda. Med potjo smo se ustavili še v “partizanski tehniki”. Novinarjem niti leta 1943 ni bilo lahko…

Naše romanje smo zaključili na Bohorju, se po planinsko okrepčali, preobulo in odpravili domov: Juhej in hura! Zelo lepo smo se imeli.

zadovoljna Darinka Dekleva